APDEJT.si

Kitajska je zaradi nestrinjanja z japonsko podporo Tajvanu začela tridnevne vojaške vaje z bojevnim streljanjem v Rumenem morju in svojim državljanom odsvetovala potovanja na Japonsko. Tajvanski obrambni minister 顧立雄 je Kitajsko označil za resničnega povzročitelja težav v indijsko-pacifiški regiji.

Donald Trump je med večerjo v Beli hiši s savdskim prestolonaslednikom Mohammedom bin Salmanom Savdsko Arabijo razglasil za pomembnega zaveznika ZDA, ki ni članica zveze NATO. Bin Salman se je zavezal k prizadevanjem za mir z Izraelom in Iranom ter poglabljanju gospodarskih vezi. Trump je ponovil trditev, da je ustavil vojno med Indijo in Pakistanom. Elon Musk se je udeležil večerje v Beli hiši, kar kaže na izboljšanje odnosov s Trumpom.

Kitajska je zavrnila obtožbe Velike Britanije o poskusih kitajskega vohunjenja, ki jih je izrekla britanska obveščevalna služba MI5, in jih označila za "izmišljotine" ter "zlonamerne obrekovanja". MI5 je britanske poslance opozorila na "stalno ciljanje na naše demokratične institucije s strani kitajskih akterjev".

Ruski poslanci so potrdili nove davčne zvišanja, s katerimi želi Moskva spodbuditi svoje gospodarstvo med skoraj štiri leta trajajočo vojno z Ukrajino.

Britanska notranja obveščevalna služba MI5 je poslance opozorila pred poskusi kitajskega vohunjenja. Kitajski agenti naj bi prek omrežja LinkedIn poskušali stopiti v stik s poslanci in jih pridobiti, pri tem pa so se izdajali za iskalce talentov.

Odnosi med Kitajsko in Japonsko so se zaostrili zaradi izjav japonske premierke o možnosti "tajvanske krize". Kitajska je izrazila nezadovoljstvo in podaljšala vojaške vaje v Južnem Rumenem morju. Japonski mediji poročajo, da bo japonska premierka obiskala tempelj Yasukuni. Tajvanski predsednik Lai Ching-te je obtožil Kitajsko o spodbujanju neodvisnosti Tajvana.

Moskva ne bo sodelovala na prihajajočih pogovorih v Turčiji med ZDA, Ukrajino in Turčijo. Kremelj je sporočil, da Putin ne načrtuje srečanja z Vitkofom. Putin je med srečanjem s kitajskim premierjem Li Ćijangom poudaril, da rusko-kitajski odnosi temeljijo na enakopravnosti in vzajemni koristi.

Donald Trump naj bi za ciljanje Venezuele uporabil "Sončni kartel", ki po mnenju strokovnjakov dejansko ne obstaja. Rusija in ZDA pa se pogovarjata o novi izmenjavi zapornikov. Trump je tudi napovedal prodajo lovcev F-35 Savdski Arabiji in sklenitev jedrskega sporazuma s to državo.

Kitajska si prizadeva za avtonomijo na področju kritičnih tehnologij in se zato vse bolj usmerja v raziskovanje vesolja, globin oceanov in Arktike. Ta prizadevanja povzročajo zaskrbljenost na Zahodu, saj se Kitajska pospešeno razvija na teh strateško pomembnih področjih.

Vladimir Putin se je v Kremlju srečal z indijskim ministrom za zunanje zadeve Subrahmanyamom Džajšankarjem. Srečanje je potekalo v Predstavniškem kabinetu Senatske palače. Džajšankar je bil v Moskvi zaradi udeležbe na zasedanju.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.

Japonska je opozorila svoje državljane na Kitajskem, naj bodo previdni in se izogibajo množičnim zbiranjem, saj se odnosi med državama zaostrujejo. Opozorilo sledi spornim izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede morebitnega vojaškega odziva v primeru kitajskega napada na Tajvan. Kitajska je obsodila izjave in pozvala Japonsko k umiku spornih besed in dejanj. Tajvan je obtožil Kitajsko večplastnega napada na Japonsko. Japonska je odpovedala skupno javnomnenjsko raziskavo s Kitajsko. Uradnik japonskega zunanjega ministrstva bo obiskal Kitajsko, da bi razpravljal o izjavah Takaichijeve.

Po glasovanju v Varnostnem svetu ZN o resoluciji, ki podpira Trumpov načrt za Gazo, so se pojavili različni odzivi. Izrael je pozdravil načrt, palestinski zunanji minister pa ga je označil za prvi korak k miru. Hamas je resolucijo zavrnil, zlasti glede napotitve mednarodnih sil. Nekdanji uradnik ZN je obsodil resolucijo kot "kolonialno sramoto".

Japonska je svoje državljane na Kitajskem pozvala k previdnosti in izogibanju velikim množicam zaradi diplomatskega spora s Pekingom glede izjav premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajska je odgovorila, da bo zagotovila varnost tujcev na Kitajskem.

ZDA že leta opozarjajo druge države pred posojili kitajskih državnih bank, ki podpirajo vzpon Kitajske kot velesile. Vendar pa novo poročilo razkriva, da so ZDA same največji prejemnik teh posojil. Kitajski državni posojilodajalci so v zadnjih 25 letih v ameriška podjetja usmerili 200 milijard dolarjev, pri čemer so bila mnoga posojila skrita preko slamnatih podjetij na Kajmanskih otokih, Bermudih in v Delawaru.

Donald Trump je napovedal, da bo ZDA prodala bojna letala F-35 Savdski Arabiji. To se je zgodilo ob obisku savdskega princa Mohammeda bin Salmana v Washingtonu, kar je njegov prvi obisk po umoru novinarja Džamala Hašodžija leta 2018. Med obiskom sta se pogovarjala o okrepitvi varnostnega partnerstva.

Kitajski mediji hvalijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, češ da je z "preventivnim udarcem" obvladal konfrontacijsko retoriko Japonske. Sohu poudarja, da je Putin z natančnim odzivom ukrotil domišljavost novega japonskega premierja.

Filipinske sile so prepeljale hrano, gorivo in novo osebje na teritorialno postojanko na spornih čereh v Južnem kitajskem morju. Med večurno misijo oskrbovanja so kitajske vladne ladje ovirale komunikacije, kar je del varnostne prakse Pekinga na oddaljenem atolu, sta v torek sporočila dva visoka uradnika s Filipinov.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Ameriška publikacija poroča, da Iran, po izkušnjah iz dvanajstdnevne vojne, izboljšuje svoje raketne sposobnosti. Posebna pošiljka raket iz Kitajske naj bi bila poslana v iransko pristanišče Bandar Abbas.

Varnostni svet ZN je potrdil načrt ZDA za mednarodne stabilizacijske sile v Gazi in morebitno pot do palestinske države. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil navdušenje in trdi, da bo to pripeljalo do nadaljnjega miru po svetu.

Kitajska je uvedla nove izvozne omejitve za antimon, volfram in srebro. Ta poteza je prišla po tem, ko je Trump napovedal trgovinski sporazum s Kitajsko, ki naj bi odpravil omejitve izvoza redkih zemeljskih mineralov. Nova ureditev vzbuja vprašanja o trdnosti dogovora med državama.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Donald Trump je izjavil, da pozna naslove vseh kriminalcev v Mehiki. Med konferenco v Beli hiši je dejal, da se o tem pogovarja z Mehiko. Omenil je tudi protest Generacije Z in dejal, da ima Mehika resne težave.

Ameriški admiral Daryl Caudle je izrazil občudovanje nad sposobnostjo Kitajske pri gradnji ladij, saj Peking hitro krepi največjo mornarico na svetu. ZDA pozorno spremljajo kitajsko mornariško širitev.

Sirski zunanji minister Asaad al-Shaibani se je srečal s kitajskim kolegom Wang Yijem in obljubil poglobitev sodelovanja v boju proti terorizmu. Sirija si prizadeva okrepiti mednarodne vezi.

Donald Trump, odkar je ponovno postal predsednik ZDA, načrtuje zakon, ki bi sankcioniral države, ki trgujejo z Rusijo. Kitajska pa je v tem času povečala svojo podporo Rusiji, predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki jo je predlagala administracija ZDA in temelji na Trumpovem načrtu za Gazo. Resolucija, ki je bila med pogajanji večkrat spremenjena, je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržali pa sta se Kitajska in Rusija. Resolucija med drugim predvideva mednarodne vojaške sile za 'stabilizacijo'. Jeffrey Sachs kritizira prizadevanja ZDA, ki jih vidi kot ameriški imperializem, preoblečen v mirovni proces.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Strokovnjak Wang ocenjuje, da ima trgovina med Rusijo in Kitajsko velik potencial rasti, vendar jo ovirajo infrastrukturne omejitve. Napoveduje 'eksplozivno rast', če bodo te ovire odpravljene.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo ZDA o mirovnem načrtu za Gazo s 13 glasovi za, Rusija in Kitajska sta se vzdržali. Resolucija predvideva napotitev okupacijskih sil do decembra 2027, kar ustvarja novo kolonialno upravo, ki jo legitimizira mednarodno pravo.

Kitajska je povečala vojaški in gospodarski pritisk na Japonsko, potem ko je japonska premierka Sanae Takaichi opozorila, da bi konflikt glede Tajvana lahko ogrozil obstoj Japonske. Peking je izdal opozorila glede potovanj in izobraževanja na Japonskem, kar je povzročilo mešane odzive. Kitajska je to potezo označila za "zelo nevarno", kar je povzročilo zaostritev odnosov med državama.

Pred prihajajočim srečanjem sveta guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo sta se zunanja ministra Irana in Rusije pogovarjala o iranskem jedrskem programu.

Izjava Donalda Trumpa, da bodo ZDA nadaljevale s testiranjem jedrskega orožja "na enaki ravni" kot Rusija in Kitajska, je presenetila tako njegove uradnike kot tudi Peking in Moskvo. Nadaljevanje testiranj bi kršilo tridesetletni moratorij, ki so ga uvedle velike jedrske sile. Testiranje novega jedrskega orožja s strani Rusije in napoved morebitne ponovitve jedrskih testov s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa predstavljata "skrb vzbujajoče jedrsko ozračje". Svet se premika v novo oboroževalno tekmo.

Predsednik Donald Trump je znižal carine na kitajsko blago, povezano s fentanilom, s 20 % na 10 %, po srečanju s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Znižanje carin je odziv na zavezo Kitajske, da bo ukrepala proti sintetični opioidni krizi.

Časopis The Wall Street Journal je poročal, da se je začela nova oboroževalna tekma med ZDA, Rusijo in Kitajsko, ki ustvarja izzive za ZDA in njene zaveznike v Aziji in Evropi. Rusija in Kitajska naj bi ustvarili strateško negotovost. Ameriški predsednik Donald Trump naj bi odredil začetek jedrskih poskusov.

Zunanji minister Lin Chia-lung je izjavil, da prizadevanja Tajvana ne spreminjajo ambicij Kitajske po priključitvi. Ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da Kitajska nima pravice komentirati potovanj podpredsednice蕭美琴 in bivše predsednice 蔡英文 v Evropo, saj sta Kitajska in Tajvan ločeni entiteti. 海基會 je zavrnila politične pogoje Kitajske za dialog. Kitajski urad za tajvanske zadeve je izrazil pripravljenost za pogovore s tajvanskimi strankami pod pogojem sprejemanja načela ene Kitajske in nasprotovanja neodvisnosti Tajvana. Bivši vodja vojaške obveščevalne službe 劉德良 je dejal, da je grožnja aretacije poslanca 沈伯洋 primer kitajske strategije 'treh vojn'. Lin Chia-lung je obsodil izjavo predsednice国民党 鄭麗文, da Vladimir Putin ni diktator, in jo označil za nepoznavanje demokracije.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

Senator Aleksej Puškov je ostro kritiziral ultimativen ton estonskega zunanjega ministrstva glede "ruske grožnje". Poudaril je, da Kitajska poskus Talina, da bi vplival na Moskvo preko Pekinga, ni vzela resno. Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je med obiskom na Kitajskem poskušal prepričati Peking, naj ne zaostruje odnosov s Talinom in naj prilagodi svoje odnose z Moskvo evropski paradigmi, kar je Puškov označil za absurdno.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med 19. in 22. novembrom obiskal Kirgizistan, Uzbekistan in Tadžikistan, kjer se je udeležil strateškega dialoga z regionalnimi partnerji.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da Združene države, Rusija in Kitajska razvijajo načrt za jedrsko razorožitev. Med govorom na poslovnem forumu v Miamiju na Floridi je poudaril, da imajo ZDA najmočnejšo vojsko na svetu.

ZDA krepijo vojaško sodelovanje z Grčijo, vključno s povezovanjem grških oboroženih sil z ameriško nacionalno gardo. Napovedana je tudi vojaška operacija ZDA v zahodni hemisferi, usmerjena proti "narkoteroristom".

Ruski veleposlanik v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala že jutri, če bi bili Evropska unija in NATO pripravljeni na enakopraven dialog z Moskvo. To je izjavil med razpravo v New Delhiju o knjigi "Tisočletna vojna: Rusija in Zahod".

Donald Trump je izjavil, da ZDA načrtujejo izvedbo jedrskih poskusov "zelo kmalu". Obenem želi s Kitajsko in Rusijo razpravljati o zmanjšanju jedrskega orožja. Kljub temu ameriško ministrstvo za energijo poskuša Trumpa odvrniti od jedrskih poskusov. Trump svojo odločitev utemeljuje z domnevnim testiranjem jedrskega orožja s strani Rusije in Kitajske, kar pa v Rusiji zanikajo.

Kremlj je zanikal, da bi Vladimir Putin ukazal začetek priprav na jedrske poskuse. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da sta Moskva in Peking zavezana prepovedi testiranja jedrskega orožja in da mora biti morebitna odločitev o testiranjih "dobro utemeljena in skrbno pretehtana".

Rusko zunanje ministrstvo je začelo izvajati navodila predsednika Vladimirja Putina glede morebitne izvedbe jedrskih poskusov. Minister za zunanje zadeve Sergej Lavrov je pojasnil, da ministrstvo preučuje smiselnost jedrskih poskusov po Putinovem naročilu na seji Sveta za nacionalno varnost 5. novembra.

Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.

Kremelj je sporočil, da Rusija in Kitajska ne izvajata testiranj jedrskega orožja. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da ruski predsednik Vladimir Putin ni izdal nobenega ukaza za pripravo na ruske jedrske poskuse, vendar bo Moskva ohranila pariteto, če bo to storila katera koli druga država. Peskov je tudi spomnil, da je Putin večkrat izjavil, da je Rusija zavezana prepovedi jedrskih poskusov.